Ali prepoznate narcisoidno osebo
marec 20, 2016
10 pravil za ljubeč odnos do sebe
marec 31, 2016
Prikaži vse

Mejna osebnostna motnja

Kot moderatorka foruma Ločitve na odličnem in najbolj obiskanem portalu Med-Over-Net opažam, da nekateri sodelujoči uporabniki foruma v svojih odgovorih pogosto uporabijo za opis svojega bivšega partnerja ali partnerje kratico MOM, pa menim, da lahko danes nekaj več napišem o mejni osebnostni motnji, ki se skriva za to kratico. No, nekateri to motnjo imenujejo z angleško besedo “borderline”.

Kot vemo, skoraj vsi naši vzorci, vgrajena prepričanja, podzavestni programi, način izkazovanja ljubeče pozornosti, navezanosti (varna, nevarna, negotova), zadovoljevanje potreb in odzivanja na čustvena stanja izvirajo iz našega zgodnjega otroštva, predvsem pa so odvisni od tega, kako so starši reagirali na otroka in njegove potrebe. Če pogledamo bolj podrobno teorijo navezanosti, je varna takrat, ko čustvene vezi med staršem in otrokom potekajo tako, da je starš odziven in ljubeč do otroka in njegovih potreb. Ker je dete varno v odnosnosti, bo lahko tudi kot odrasla oseba lahko tvoril stike z drugimi in ga ne bo strah morebitne zavrnitve. Nevarna navezanost pa se razvije takrat, ko je starš neodziven ali nedostopen za otrokove potrebe, kar povzroči pri otroku, da so njega čustva nepotešena, čuti se ignoriranega in občuti močan strah, da ga nihče ne opazi, se pravi da nikomur ni mar za njega. Odrasla oseba iz te nevarne navezanosti lahko razvije bodisi nezmožnost tvoriti tesne čustvene odnose, saj se bo bala čustvene bližine, ker bo venomer v stiski in strahu, da ga bo druga oseba prizadela. No, druga možnost je, da bo odrasel negotov in bo občutil močno tesnobo, torej tudi v tem primeru ne bo mogel tvoriti zdravih medosebnih odnosov. Obstaja pa še negotov stil navezanosti, ki je lahko ambivalenten in neorganiziran. Ocenjuje se, da je približno 10 do 20% ljudi dobilo premalo ustreznih čustvenih razvojnih vzpodbud, ko so bili otroci.

Da se povrnem na mejno osebnostno motnjo. Osebe s MOM nimajo občutka o svoji identiteti, samopodoba in občutenje sebe sta popačeni, lahko se občutijo kot slabe, drugič se jim zdi, da niso za nikogar dovolj dobri, stabilnost ni njihova značilnost, zato pogosto menjavajo prijatelje, vrednote, cilje, službe. Za druge ljudi so borderline osebe naporne, ker nihajo med idealiziranjem drugih in njihovim sovraštvom, ki se lahko oblikuje v nekaj trenutkih ob nekem nesporazumu. Tako hitro pretrgajo odnose in s tem prizadenejo druge ljudi, no pa seveda tudi sebe. Žal opažam, da prenekatera mama ob ločitvi začne izkazovati značilnosti ljudi z MOM, ko se spravi v misijo čustveno uničiti bivšega partnerja tako, da mu blokira stike z otroki in povzroča odtujevanje otrok, obenem pa bega iz stanja ljubezni do močnega sovraštva.

Borderline osebe vidijo okoli sebe svet in odnose le v črni ali beli barvi, ostala paleta barv za njih ne obstaja. Ob stiku z realnostjo, na katero nimajo vpliva lahko občutijo napade panike ali tesnobnosti pa tudi vrinjenih misli. Za osebe z MOM je značilna močna čustvena nestabilnost, predvsem to, kako oseba sebe občuti, kako oblikuje odnose z drugimi in kako se obnaša v komunikaciji in odnosih. Počutijo se manjvredne, zato jih označujejo izbruhi jeze, nenadno reagirajo ter pogosto menjajo razpoloženje.

Tole je še nekaj znakov za osebe z mejno osebnostno strukturo:

  • strah pred samoto
  • kratkotrajne faze tesnobnosti ali depresije
  • močna in intenzivna čustva, ki gredo v različne skrajnosti, predvidljivost zagotovo ni njihova značilnost, kar povzroča napete in intenzivne partnerske in druge odnose, ki ne zdržijo dolgo
  • tvegano vedenje (brezumen in tvegan način vožnje, tvegane spolne prakse, hazardiranje, vdajanje alkoholu in drogi, nasilništvo)
  • močni izbruhi jeze, za katere druga oseba v odnosu z osebo z borderline ne ve, kaj jih bo povzročilo, ta jeza lahko povzroči tudi fizično nasilje
  • nezmožnost nadziranja čustev

Če ste v zvezi z osebo, za katero menite ali sumite, da ima mejno osebnostno motnjo, ji pomagajte tako, da jo napotite na ustrezno psihoterapijo ali zdravljenje. V veliki večini primerov je to lahko uspešno le, če si sama prizadeta oseba prizna, da tako ne zmore več živeti, saj jo njen način reagiranja na življenjske izzive in odnose venomer uničuje. Bodite pogumni!