On ne zmore več

Tokrat je on tisti, ki ne zmore več ostati v odnosu z njo, ki ga je več let zavračala. Tri leta po rojstvu hčerke je bil zelo redko deležen dotika z njene strani, na njegove pobude, da bi se ljubila in bila v tistih trenutkih zgolj moški in ženska je vedno odkimala in ga zavrnila.

V njemu je vrelo in se je nabirala jeza, zamere in očitki. A na zunaj ni pretirano kazal, da je globoko prizadet spričo njenih pogostih zavrnitev. Pravi, da jo je tudi razumel, da je bila prvo leto po rojstvu težko pričakovanega otroka popolnoma izčrpana, potem je zamenjala službo, ki se je izkazala za mnogo bolj zahtevno, kot je to bilo predstavljeno in hodi izžeta domov. No, jasno mu je tudi, da ima prednost majhen otrok pred njim, a kljub vsemu, kar razume, ji pove, da je tudi on zgolj in samo človek, ki ima svoje potrebe.

Ga je našla, kako je masturbiral in se razburila zakaj to počne. Ji je povsem mirno razložil, da verjetno res ni tako nora, da bi mislila, da se v vseh teh letih seksualne suše ni kdaj sam zadovoljil, sicer bi se mu utrgalo. Začuda je njegov odgovor sprejela in se na srečo globoko zamislila. Obenem je začela čutiti, da se ji je začel on odmikati, je ne sprašuje nič več, vso pozornost posveča otroku (tako kot ona) in naenkrat je začutila, da je nad prepadom, kot je opisala. Začela je dajati pobude, ga božati in se mu dobrikati, a ni zaleglo. Sedaj je on njo odrival in je tudi poljubiti ni več hotel ali zmogel. Pravi, da je vsa želja po njej v njemu spričo vseh zavrnitev umrla, da jo ima sicer še vedno močno rad, a je ne čuti več kot ženske. Ona je popolnoma iz sebe, saj bi se sedaj rada z njim ljubila vsak dan in si ga želi, mu to tudi pove, a on jo s solzami v očeh pogleda in ji umirjeno pove, da se je vsaj za sedaj ne more dotakniti, preveč hudih ran v njegovo osebnost je naredila v teh letih hladu in neodzivnosti. 

Za nazaj ni mogoče nič popraviti. Za naprej ne vemo kaj bo. Kar se lahko angažiramo, je tukaj in sedaj, v prezentnem trenutku, ko se aktiviramo, da v sebi nekaj spremenimo, ko ugotovimo, da smo izgubili odnos, ne zgolj do partnerja, temveč tudi do sebe.  Kako se bo razrešil njun odnos, ta trenutek ne vem, saj je preveč spremenljivk. Bojim pa se, da je kljub njuni medsebojni naklonjenosti (oba trdita, da se imata še vedo rada) odnos razpadel in dvomim, da ga bo možno ponovno vzpostaviti. Kot že pogosto poudarjam, je spolnost med partnerjema izjemno pomembno vezivno tkivo zdravega partnerskega odnosa. Recimo ji malta, s pomočjo katere lepimo zidake za hišo skupaj.