|
Ločitev zakonske zveze
Edina podlaga za ločitev (razvezo) zakonske zveze je nevzdržnost. V primeru, da se zakonca ne moreta sporazumeti o ločitvi, to je o razvezi njune zakonske zveze, lahko razvezo zahteva eden ali drugo s tožbo pred sodiščem. V takem primeru je potrebno dokazati zgolj to, da je zakonska zveza postala nevzdržna iz kateregakoli razloga. Zakonec, ki zahteva ločitev, mora v tožbi navesti, da je zveza postala nevzdržna in za to trditev morajo biti navedeni razlogi, ki pa niso omejeni (kot klasični se navajajo nasilje, varanje, alkoholizem). Sodišča pri odločanju o razvezi in o delitvi skupnega premoženja ne upoštevajo, kateri od zakoncev je ustvaril razmere, da je postala zveza nevzrdžna oziroma kdo naj bi bil za razvezo bolj kriv. Vsekakor pa je ravnanje enega ali drugega zakonca pred razvezo lahko zelo pomembno takrat, ko sodišče odloča o tem, kateremu od partnerjev bo zaupalo vzgojo in varstvo skupnih otrok.
V Sloveniji se vsak tretji zakon konča z ločitvijo, njihovo število se je v zadnjih 50 letih povečalo za šestkrat. Imamo dve vrsti ločitev, v obeh primerih pa odloča sodišče:
Sporazumna ločitev
Zakonca se sporazumeta, da se bosta ločila dogovorno, to je s sporazumom. Prednost je, da se v enem postopku rešijo skoraj vsa vprašanja, kar praktično pomeni, da po končanem ločitvenem postopku razvezanca zaživita novo življenje. Pri notarju se v obliki notarskega zapisa sklene sporazumni dogovor o skrbništvu in preživnini otrok ter delitvi premoženja, ki se skupaj s predlogom za razvezo pošlje pristojnemu okrožnemu sodišču. Če imata zakonca otroke, sledi svetovalni pogovor pri pristojnem centru za socialno delo, ki poda mnenje o tem, ali je dogovor primeren glede varstva in vzgoje otrok, preživnini in stikih. Oba zakonca morata biti prisotna na tem sestanku, v nasprotnem primeru se predlog za sporazumno razvezo umakne. Sodišče nato opravi dokončno potrditev razveze na sodišču v nepravdnem postopku ter preveri ali je primerno poskrbljeno za otroke.
Ločitev s tožbo
Ločitve s tožbo so ponavadi posledica spora zaradi delitve premoženja ali višine preživnine. V teh primerih zakonec najprej vloži tožbo, ki obsega tudi zahtevek o dodelitvi, preživnini in stikih z otroki. Ob vložitvi ločitve s tožbo sodišče zakonca napoti k mediatorju. To je strokovno usposobljena oseba, ki pomaga poiskati skupen jezik glede skrbništva, preživnine in delitve premoženja. Socialna služba na svetovalnem pogovoru ugotavlja primernost staršev za varstvo, vzgojo otrok ter odloča o preživnini in stikih. Temu sledi postopek za delitev premoženja, kateremu običajno sledi še kakšna pravda, s katero se določa delež posameznega zakonca pri skupnem premoženju. Po dokončno razvezani zakonski zvezi lahko sledijo še številne tožbe, navadno zaradi preživnine ali delitve premoženja. Če nikakršen dogovor med zakoncema ni mogoč, se postopki lahko vlečejo mnogo let, celo po deset in več. |
Deli:  |