Pri svojem svetovalnem delu na področju partnerskih odnosov zadnje čase opažam pojav, ko naša življenja in odnose preplavlja dopaminska odvisniška odzivnost na dražljaje iz buljenja v zaslon našega pametnega telefona. 

Še nekaj let nazaj o tem nisem razmišljala, ker tega odvisniškega vedenja odraslih ni bilo toliko, saj so bila različna socialna omrežja še bolj v povojih, navsezadnje svetujem že sedemnajst let, kar je v trenutni digitalni dobi in v času neverjetnih tehnoloških napredkov zelo dolgaaaaaaa doba, kajne?

Posledice gledanja v zaslon doma (!) po nekaj ur vsak dan so, da nas vsakdanji pogovori, bližina partnerja, njegove ali njene zahteve prekomerno razburijo, saj nimamo hipne nagrade in zadovoljitve, kar seveda dobimo skozi dopamin - všečke in komentarje na naših virtualnih spletnih profilih.

Dejstvo je, da kamor daješ svoj fokus, čas in energijo, s tisto osebo ali predmetom, to je telefonom, imaš odnos. Pogosto se pogovarjate z naloženim chatgpt-jem, torej z mašinami in programi na svojem telefonu in nič več s člani svoje družine!

Zato tudi "časovna nezvestoba" - ker kradete čas svojemu partnerju ali partnerki, ko tvorite odnos s svojim telefonom. Posledica je odtujenost, razočaranje, jeza, žalost, nemoč druge strani. 

Zelo pogosto namreč slišim od parov v Svetovalnici, da se počutijo odtujene, naveličane problemov, ki se seveda vedno oblikujejo, ko živimo v odnosu, da ni nobenega zadovoljstva ali pohvale in nagrade. Lažje se je umakniti v virtualni svet umetne inteligence in vseposvod prisotnih spletnih algoritmov. Postali smo sužnji tehnologij, pozabili smo na sebe in osebo poleg nas. Zataknili smo se v toksično spiralo potrebe po hipni validaciji, ki nam seveda odjeda dragoceni čas in energijo, ki bi jo v resnici morali dajati svojim bližnjim.

In še nekaj dragi starši: če vi neprestano visite na svojih telefonih, ki vam kurijo pozornost in čas, kako ste torej zgled svojim odraščajočim otrokom in najstnikom? Kako ste dvolični in jim prepoveste uporabo telefona, sami pa ga imate neprestano pri roki, tudi ko greste v prostore, kamor gre še cesar peš? Prosim, zamislite se.

Dajte svoj fokus, čas in sebe v odnos s svojim dragim ali drago, z otrokom in družino, pa boste skozi dragocene skupne zdrave in zadovoljne trenutke dobili velike in zdrave odmerke oksitocina, serotonina in endorfine, ki so tudi hormoni sreče.